Težave in stroški pri dedovanju premoženja
October 16, 2024
Dedovanje premoženja, še posebej nepremičnin, lahko prinese številne izzive, ki gredo pogosto onkraj preprostega postopka zapuščinske razprave. V Sloveniji se postopki dedovanja pogosto zapletejo, ko dediči ne najdejo skupnega jezika o uporabi ali razdelitvi podedovane nepremičnine. Takšne situacije ne vodijo le v dolgotrajne pravne postopke, temveč tudi v izgubo vrednosti premoženja zaradi pomanjkanja vzdrževanja.
1.Nepremičnine v solastništvu – nesoglasja in posledice
Ko dediči ne morejo doseči dogovora glede nadaljnje uporabe ali prodaje podedovane nepremičnine, nepremičnina pogosto ostane prazna, kar vodi v njeno propadanje. Solastništvo brez enotnega načrta vzdrževanja ali uporabe lahko pomeni, da nihče ne prevzame odgovornosti za kritje stroškov popravil, vzdrževanja ali davkov. Posledično nepremičnina postopoma izgublja vrednost, kar je še posebej opazno pri starejših nepremičninah, ki hitro postanejo zanemarjene, če niso ustrezno vzdrževane.
2. Stroški in dolgotrajni postopki delitve dediščine
Vsaka zapuščinska razprava, zlasti če vključuje nepremičnine, pomeni stroške za dediče, kot so notarske pristojbine, cenitve in morebitne sodne stroške. V Sloveniji bližnji sorodniki sicer niso obdavčeni z davkom na dediščino, vendar se pogosto srečajo s stroški, ki nastanejo pri prenosu lastništva in urejanju lastninskih pravic. Poleg tega lahko solastništvo, kadar med dediči ni enotnosti, vodi v dolgotrajne pravne postopke, kjer so vključeni sodni stroški in dodatne administrativne takse. Če je nepremičnina medtem zapuščena, pa lahko vrednost premoženja precej upade, kar dolgoročno pomeni finančno izgubo za vse vpletene.
3.Rešitev: dogovor o izplačilu deležev in ureditev lastništva
V primerih, ko imajo dediči različne načrte za podedovano nepremičnino, je lahko dogovor o izplačilu deležev najbolj smiselna rešitev. Dediči, ki si želijo obdržati nepremičnino, lahko izplačajo ostale, kar omogoča, da le eden ali nekaj dedičev prevzame popolno odgovornost za premoženje. To pomeni, da lahko ti dediči prosto upravljajo s podedovanim premoženjem – bodisi z vzdrževanjem bodisi z oddajo ali prodajo, kar lahko dolgoročno ohrani ali poveča vrednost nepremičnine. Izplačilo omogoča tudi hitrejšo razdelitev dediščine in prepreči dolgotrajne postopke prodaje.
"V primerih, ko imajo dediči različne načrte za podedovano nepremičnino, je lahko dogovor o izplačilu deležev najbolj smiselna rešitev. "
Primer iz prakse: dolgoročne koristi ureditve dedovanja
Po smrti babice so vnuki podedovali hišo na podeželju. Trije od štirih dediči so živeli v mestih in niso imeli interesa za podeželsko hišo, eden pa je želel hišo ohraniti kot družinsko dediščino. Po nekaj mesecih nesoglasij so se dediči dogovorili, da ga izplačajo, in hišo prepišejo na enega dediča. Tako je bil premoženje ohranjeno, dedič, ki si je želel obdržati hišo, pa je lahko hišo prilagodil svojim potrebam in jo uredil kot vikend.
Zaključek: Ureditev lastništva kot najboljša pot ohranjanja vrednosti
Dogovor o izplačilu deležev ali o enotnem lastništvu lahko prihrani čas, denar in prepreči spore. Ko se dediči uskladijo glede razdelitve, se izognejo dolgotrajnim sodnim postopkom in ohranijo vrednost podedovanega premoženja, kar prinaša koristi vsem vpletenim.